Zgodovina

HOTEDRŠICA

Najlepša notranjska vas, kot so nekoč rekli Hotedršici, leži na kraškem Hotenjskem polju pod nepreglednimi gozdovi skrajnega roba Trnovskega gozda, na nadmorski višini 545 m. Od Ljubljane je oddaljena 42 km, od občinskega središča pa 12 km. Do Hotedršice pridemo po vijugasti prometni cesti, poimenovani Keltika, ki pelje naprej proti Idriji.
Skoraj celotno Hotenjsko območje leži na krasu. Le na severu meji na predalpski svet. Proti jugozahodu se kraško polje počasi dviga v masiv Javornika, severovzhodno pa se z drevjem poraščeno gričevje širi proti rovtarskemu hribovju in naprej še na škofjeloško in polhograjsko hribovje.
V krajevno skupnost Hotedršica spadajo tudi naselja Ravnik, Žibrše in Novi Svet.

IZVOR IMEN

Po jezikoslovcu Antonu Brezniku naj bi ime Hotedršica nastalo kot zloženka iz besed Hotimir (ime karantanskega kneza (752 – 769)) in dražica (v pomenu dolina). Iz tega se da sklepati, da je vas že precej stara.
Po ljudskem izročilu so bili prvi naseljenci oglarji iz Hoteje (strme grape od Oblakovega vrha do spodnje Trebuše) na Primorskem. V ta kraj naj bi se naselili tudi ljudje iz Voglarije in Grgarja. V prisojni breg nad zaraščeno in zamočvirjeno ravnino so postavili prvo oglarsko kočo. Ta del vasi se imenuje Koš, baje zato, ker je prvi oglar, ki se je tja priselil, vse svoje premoženje prinesel v košu. Tudi drugi del vasi, ki se imenuje Cajna, je verjetno dobil ime po tem, da je drugi priseljenec prinesel tja svoje premoženje v cajni (pleteni košari).

Gospod Silvo Torkar pa razlaga izvor imena Hotedršica takole:
Krajevno ime Hotedršica spada med tista krajevna imena, ki so nastala iz staroslovenskih predkrščanskih osebnih imen, kakršna so nosili naši predniki ob naselitvi in še vsaj pol tisočletja po njej, ne glede na pokristjanjenje v 8.-9. stol. Ime naselja je izpeljano iz osebnega imena ustanovitelja ali rodovnega starešine Hotédrag s starim svojilnim obrazilom -jь, ki je preobrazilo Hotedrag v Hotedraž,in pripadnostnim obrazilom -ica. V prvem delu imena prepoznamo osnovo glagola hoteti, v drugem pa pridevnik drag. Starejša, v virih sicer nezabeležena oblika, se je verjetno glasila Hotédraž (prim. krajevna imena Todraž v Poljanski dolini, 1291 Witodras < VitodragSedraž pri Laškem, 1265-67 Cedraz < Sebedrag, Boldraž pri Metliki < Bol’edrag, 1406 Wuldres). Hotedršica je v virih zabeležena 1421 Kathedresicz, 1496 Kathedersicz,  ok.1780 Hottendrestia in Hottenderstia. Če bi ime dosledno poknjižili, bi se glasilo Hotédražica. Ime za prebivalce Hotenjci in pridevnik hotenjski izhajata iz imenske različice Hotenje, ki je zelo stara izpeljava iz prvega dela imena Hotedršica. Trditve o tem, da so prvi prebivalci Hotedršice prišli iz hotenjske grape pri Trebuši, temeljijo na napačni interpretaciji imena Hotenje. Trebuša in Hotenja sta bili namreč naseljeni šele v 16. stoletju.
Iz osebnega imena Hotedrag je nastalo še eno slovensko krajevno ime, Kotredež pri Zagorju ob Savi, 1581 Quotredessac. Ime lahko rekonstruiramo kot Hotedraž. Začetni k si lahko razlagamo z nemškim vplivom, izglasni -ež je nastal zaradi vokalne redukcije, -tredež pa s premetom iz -tedrež.
Hotedršici po tvorbi sorodno krajevno ime je Sódražica na Dolenjskem, 1220 Stoidrasicz, 1342 Stodrosicz, 1444 Stodersicz (< Stojdrag). Domačini govorijo Sedršca, Šedršca. Osebno ime Stojdrag je v začetku 11. stol. tudi listinsko izpričano na Koroškem.
Osebno ime Hotédrag pri drugih Slovanih ni izpričano, tudi pri Slovencih je bilo bolj razširjeno ime Hotemir oz. Hotimir (od tod npr. Kotmara vas na Koroškem), naši predniki pa so poznali tudi imenaHotémož (od tod Hotemaže in Hotemež), Hotebod (od tod Hobovše), ta dvodelna imena pa so tudi krajšali in izpeljevali z novimi obrazili (od tod Hotavlje, Hotič, Hotična, Hotinja vas idr.). Drugi Slovani so poznali tudi imena Hotegost, Hotemisl, Hoterad, Hoteslav, Hotevoj, Hotebor, Hotebit.

ZGODOVINA HOTEDRŠICE

Po vsej verjetnosti so Hotedršico in Novi Svet poselili Slovenci že v 6. stoletju. Novi Svet se omenja v 15. stoletju v zvezi z železarstvom. Pisni viri iz 16. stoletja navajajo, da je plavž zaradi pomanjkanja železove rude prenehal delovati leta 1589.
Ustno izročilo omenja pojav kajžarstva kot drugi val poselitve teh krajev. Kajžarji so bili lastniki majhnih hišic (kajž) z malo ohišnice. V glavnem so se preživljali z dninarstvom in prevozništvom (furmanstvom). V večjem številu so se pojavili šele v 18. stoletju. Takrat so bili tudi kajžarji deležni razdelitve skupnih gozdov in pašnikov.
Nekatere najdbe v neposredni bližini in širši okolici kažejo na naselbinsko kontinuiteto vasi že od prazgodovine. Kamnito sekiro, ki so jo našli  leta 1935 v bližini vasi, hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Po Božu Otorepcu naj bi bilo ozemlje v 11. in 12. stoletju last oglejskih patriarhov, zamenjalo je nekaj lastnikov in v dobi Friderika Bojevitega prišlo pod upravo vicedoma v Ljubljani.

Po podatkih Gradiva za  historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) avtorja Milka Kosa, Ljubljana 1975, se krajevno ime Hotedršica omenja že v letih 1421 in 1422 v vicedomskih računih (Kathedresicz) ter 1496 (Kathedersicz) v vicedomskem urbarju.

ZAČETEK ŠOLSTVA V HOTEDRŠICI

Ljudska šola, kot so takrat imenovali osnovno šolo, je bila ustanovljena leta 1845. Že pred tem pa so nekateri duhovniki na lastno pobudo poučevali mladino v branju, pisanju in računstvu. Za potrebe enorazredne ljudske šole je bila leta 1863 prezidana stara mežnarija in 30. septembra 1863 se je pričel redni pouk. Konec 19. stoletja je v takratnem hotenjskem šolskem okraju (Hotedršica, Ravnik, Novi Svet in Žibrše), ki je štel 1034 prebivalcev, znalo brati 80%, pisati pa 50% ljudi.